Posted 08 September 2008 - 07:28 PM
Jaz sem izjemno občutljiva na klavske in strašne zadeve, res ful, recimo grozljivk ne morem gledat at all, pa kakšnih drugih mesarskih filmov, res nobenih. No, pa sem kljub temu gledala Dexterja, sicer sem kdaj za sekundo zamižala (

) ampak večinoma ne. Meni je super, ker ne igrajo na žogo grozljivih prizorov, kjer natanko pokaže, kako nekdo nekomu z zobotrebcem razmesari oko, ampak je vse skupaj veliko bolj prefinjeno in je več poudarka na Dexterjevi psihi, na njegovi prihopatski naravi, poskušajo ti čim bolje približat njegov svet, njegovo razmišljanje in čutenje. Je neko bolj kompleksno ozadje, spustijo te v njegovo glavo, ves čas on sam opisuje dogodke, spoznaš kako funkcionira, kako je prebrisan in inteligenten, itd. Uglavnem, ni preveč krvavo, sploh ne kaže veliko in podrobno.
Ljubezen ni odraz enega samega dogodka, enega samega pogleda ali dotika. Ljubezen se v človeka prikrade počasi in potiho ... in potem se enkrat enostavno zaveš, da imaš nekoga neskončno rad. Zaradi množice vseh njegovih dejanj, pogledov, besed, dotikov, čutenj ... ki ga delajo takšnega, kot je. Mogoče se tega zaveš medtem, ko misliš nanj in ga neskončno pogrešaš, ali pa ko ga pogledaš v oči in v njih najdeš vse, kar obožuješ.