Norosti s potovanj :)
#1
Posted 09 July 2010 - 07:33 PM
Meni je takšne zgodbice luštno brat (in tut kkšno svojo povedat), tko da upam, da nisem edina in da bo tut vam všeč ta tema
No, moja zgodba.
Prej sem pisala o Gardalandu nekaj, pa sem se spomnila kolk "fajn" je blo tiste noči, k sva se s fantom vračala iz tam... Blo je tko, kkšen kilometer stran od parka sva najela prenočišče.. No in po celem dnevu lutanja po parku in žgočem soncu ter "rahli" opitosti se nama nekako ni dalo pešačiti tist kilometer in sva opazila "BLIŽNJICO". Bila je že tema, tko da se ni dobr vidlo kaj točno je, ampk bil je nek nasad nevemčesa... in sva jo kr tam čez usekala.. čez nekaj minut sva prišla do konca nasada, kjer je bila ograja in se je ni dalo preplezati.. in bla je okol in okol, tko da sva mogla it čist nazaj pa po drugi poti (čeprav ne vem kje je fora, da je na eni strani odprto, drugje pa okol in okol ograja..). Skratka, sva pač šla potem ob nasadu, nekako vzporedno z ograjo.. Hodiva, hodiva in ta pot se je vedno bolj ožala, dokler nisva hodila že čisto ob hitri cesti; s tem da, sva se zavedala, da je mal nevarno hoditi čisto ob cesti, zato sva hodila malo bolj stran, po neki visoki travi, na pol grmičevju - jst oborožena s helijevimi baloni... folk si je po moje mislil svoje No in potem mi to ni bilo več smešno... hodit po nekem grmičevju ker seveda ob cesti z drvečimi avtomobili to ni varno, pa tema zuni, pa še nism mela filinga kolk mava še do prenočišča... Prov grozno mi je blo, pa še mal pijana sm bla, tko da mi je blo to vse skup sam še na potenco in sem se tja vsedla pa se začela trmat (otročje vem - sam res sm ga kr neki spila, pa res sm se grozno počutila ). Folk je trobil ker je blo verjetno blazno smešno vidt žensko ki sedi v grmičevju obdana z navezanimi helijevimi baloni okol sebe in se trma.... Ampk, me je tip le potolažil in sva krenila naprej in ko sm zagledala najino vasico sem bila tko srečna kot že dolgo ne Potem sva pa večer lepo romantično zaključila - Z VDIHAVANJEM HELIJA
To je to - upam, da ta zgodbica ni samo meni tolk zanimiva, ker sem jo doživela, ampak, da bo tudi vam..
Sedaj pa še ostalim prepuščam besedo
#2
Posted 09 July 2010 - 09:58 PM
Največja zanimivost, ki je res nikoli ne bom pozabila, se mi je zgodila na potovanju v Barcelono.
Ko sem prispela tja in v hotel, sem ugotovila, da sem brez denarnice (seveda ne rabim omenjati, da
je bila kar solidno polna) in vseh dokumentov (še dobro, da sem potni list imela izven denarnice).
Izjemno prijetna izkušnja, ki mi je polepšala preostanek bivanja v Barceloni.
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">The last day you have on earth, the person you became </span></strong></span></span></p>
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">will meet the person you could have become.”<br>
- </span></strong><span style="font-size:12px;">Anonymous</span></span></span></p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
#3
Posted 11 July 2010 - 01:45 PM
#4
Posted 12 July 2010 - 10:34 AM
In mi iz našega avta smo hoteli iti na WC...fotr pa je neumorno gonil po avtocesti. Zato se mu je brat približal od zadaj in blendal, jaz sem pa na vetrobranskem steklu tiščala papir, na katerem je bilo (ZRCALNO - da je fotr videl v vzvratnem ogledalu) napisano S C A T !!!. Je takoj dojel in na naslednji bencinski ustavil
#5
Posted 12 July 2010 - 10:59 AM
ॐ Be a voice, not an echo. ॐ
#6
Posted 16 July 2010 - 08:27 AM
Pa vedno smo meli probleme ker stric ful smrči in ker smo šli s šotori se je valda vse slišalo in nihče ni mogel spat, teta je pa vajena in se ni zbujala.
V nekem kampu na severu francije nekje, so se vsi razen mene in sestrične odpravili na sprehod malo po sosednjih poljih in se hudo zgubili, ko je padla tema. Nazaj so prišli okrog 4h ponoči po ogromno prehojenih kilometrih in talenti še vedli niso kako se kamp imenuje
In še ena dogodivščina, ki se letno ponavljs, kamorkoli greva s fantom, se vedno zgubiva na slovenski meji za tja in za nazaj
#7
Posted 16 July 2010 - 10:06 AM
#8
Posted 16 July 2010 - 10:26 AM
Na teh križarkah je tko, da pridejo postlo pospravit zjutraj, potem pa pridejo zvečer "pripravit" postlo - malo odgrnejo.
In jst zjutraj dam čepke iz ušes na mizico in jih tam pustim. Zvečer pridemo v kabino in so me čepki čakali na povštru ... in tako vsak večer
#9
Posted 16 July 2010 - 12:14 PM
najhujša do zdej pa ta, da sva mela iz MEX odpovedan let in je blo tok ene drkarije z nadomestnimi leti, da sem mislila, da bom živce zgubila. na konc sem pa še Madrid vidla, šetala okoli pri - 2 v flisu, ker druzga toplega nisem mela s sabo, folk si pa po moje mislu, da sem .
ni sicer moja, je pa od K., kako je iskal brivca v VN. jaz pa stopla direkt v drek in strgala hlače na riti, to je blo smeha.
v Provansi jeva na enem kao kmečkem turizmu pa na konc bivši reče za tem, ko se nama gazda zahvali za plačilo 'beacoup!' namest 'de rien.'.
“… People are rivers, always ready to move from one state of being into another. It is not fair, to treat people as if they are finished beings. Everyone is always becoming and unbecoming.” (Kathleen Winter: Annabel.)
“Point of view is everything.“ (Kathleen Winter: Annabel.)
LIVE. LEARN.TRAVEL. LOVE.
#10
Posted 16 July 2010 - 12:29 PM
#11
Posted 16 July 2010 - 12:56 PM
pa razni taki, ki se ti po vlakih/postajah nalimajo in nočjo stran ... en poljski par, ko sem šla za Rim, ej ... na postaji me pač pričaka frendica, onadva pa kr za mano, če bi lahko bla tut onadva pri njej pa take, ne morš verjet.
pa še ena prijetna: v kupeju sem imela pol eno mlado mamico pa 2 mali hčerki, jima je naštimala pojstlo na sedežih, prou dekco, rjuhco, poušter, full lepo. in zjutri sta začeli ob ene 5h že vpit pa tko in sem se valda zbudila, smo skupi pospravle te impro pojstle in se tamaledve usedeta vsaka men na neo stran in me držita za roke. in sta šli z mano do vrat, ko je bla moja postaja in smo tm stale pa se gledale, fant pa s postaje gleda na vlak pa mu ni nč jasno. kok sta ble luškane, res, tega nam nikol pozabla.
“… People are rivers, always ready to move from one state of being into another. It is not fair, to treat people as if they are finished beings. Everyone is always becoming and unbecoming.” (Kathleen Winter: Annabel.)
“Point of view is everything.“ (Kathleen Winter: Annabel.)
LIVE. LEARN.TRAVEL. LOVE.
#12
Posted 16 July 2010 - 01:25 PM
Eno simpatično dogodivščino sva imela na Škotskem, ko sva kampirala ob Loch Nessu. Dva dni sva bila tam, ves čas sonce, modro nebo, super... zadnjo noč se je ulilo ko noro in midva sva morala naslednji dan v dežju pospravljat tisti moker šotor, na koncu se naju je pa en Novozelandec, ki se je tudi odpravljal o tam takrat, usmilil in naju s svojim pick-up truckom zategnil do Invernessa, da sva šla lahko naprej na bus. Mene sta zapakirala na pol kvadratnega metra med prtljago,ker je imel samo en sedež poleg voznikovega . Zgodba se nadaljuje! Ko sva prišla še isti dan v Ullapool sva se na licu mesta odločila, da ne bova kampirala (kot sva predhodno planirala), ker je bilo mraz, pihalo je, kamp je bil na koncu ful prevetrenega rta, midva sva imela pa povsem moker šotor. Šla sva na tourist info in našla nek bunkhouse, ki je imel sobice urejene kot neke ladijske kabine, ful majčkene, po hodnikih so bila pa tista salonska lesena vrata. V dveh dneh tam...nisva videla nikogar! Sploh! So se pa zamolklo ves čas slišali neki glasovi iz sob. Zvečer greva pod tuš in sva se odločila, da greva vsak posebej, ker sva imela samo en ključod sobe, pa se nisva hotela čakat po hodnikih. Tip gre pod tuš... pride nazaj in pravi, da so zakon tuši, skratka zveni ful navdušeno. Grem jaz, ko sem prišla v kopalnico se je na ves glas vžgal nek ventilator, tuši so bili taki kot bi imela ikea neko finska savna edicijo spet lesena salonska vrata, ravno take višine, da če si na prste stopil,si videl čez, sicer pa ne, spodaj so bila pa nekje do kolen. Kopalnica seveda prazna, nikjer nikogarin jaz sem imela občutek, kot da bi lahko kdorkoli prišel noter in niti opazila ne bi... cela stvar totalno creepy. Se stuširam na hitro, pičim nazaj v sobo... in seveda ne zganjam nekega strahu in tudi rečem, da tuši so pa res dobri (kar je sicer tudi bilo res ). Ko sva doma kazala fotke s potovanja sva si pa priznala, da sva bila v tisti kopalnici oba totalno presrana.
Ena genialna dogodivščina je pa iz Španije... in gre skupaj z mojimi nažganimi fotkami, ki sem jih lepila v ustrezno temo. Sredi Salamance naju je presenetila siesta in sva ostala brez kosila, zvečer sva se pa odločla, da greva na pivo. Greva v nek pub s hudo izbiro, kjer so imeli akcijo, da dobiš majčko, če spiješ štiri pire. Spijeva vsak enega in se naju je že tisti prijel ko majka, potem pa seveda vsak še enega... da sva iztržila eno majco. Greva potem sredi noči nazaj v hotel (bila sva v nekem hotelu z dvema zvezdicama) in vrata zaprta, zraven pa piše, da je vhod iz druge strani skozi nek drug hotel. Izkazalo se je, da je tisto neka precej fancy zadeva s štirimi zvezdicami in avlo z zlatimi baročnimi okraski, midva pa tam skozi vsa nažgana, jaz v tisti pravkar pridobljeni majici čez, ker me je v majici na naramnice zeblo... Sva se na vso moč trudila izgledat normalno, ampak nama sto procentno ni ratalo.
Zadnja je pa iz letošnjega obiska Nizozemske, ko sva se odločila, da je v Amsterdamu treba probat spacebrownieje (sestavine so jasne...). Nimava ravno dosti izkušenj s tovrstnim zelenjem, ampak sva si rekla, da to mora bit itak nekaj za turiste in najbrž sploh nima ful efekta. (Boy, were we wrong!) Pojeva tiste brownieje v nekem coffeeshopu, odsediva tam še kako urco, ker sem filala baterijo od fotkiča... potem greva nekaj pojest, vmes se odločiva, da je to to, da sva imela prav in ne bo nič. Dve uri kasneje... se jaz začnem hecno počutit in tipu rečem, da se mi zdi, da mogoče pa vseeno malo dela tole ... on mi seveda ni verjel... do minute kasneje, ko je prijelo tudi njega. Potem sva šla na neko pijačo in se poskusila pogovarjat, pa nama nekako ni šlo, ker je vsak prišel do petih besed in vmes pozabil kaj je hotel povedat. Meni je bilo totalno grozno in komaj sva se uspela spravit nazaj do kampa. Amaterji.
#13
Posted 16 July 2010 - 01:38 PM
jao, ena slovanska familija, isto na vlaku. sedimo jaz in en par v kupeju, oni so prišli za nami in so bli 4je, v kupeju pa 6 sedežev in foter meni suvereno zabrusi, da je čas, da zapustim kupe. pač se nisem dala in je mogu bogi bogi drugje sedet, preden je šel, je reku unima dvema, naj sedeta zraven mene, da bojo saj žena pa otroc na isti strani sedel, če že familija ne more bit v istem kupeju, crkneš od smeha, res. pol je vsake pet minut hodu čekirat familijo, galamil tam, da nismo mogl spat, zjutri pa reče, kako so neprespani, ja, a res, zarad koga pa?! LOL
v VN sva delila kupe z enima starejšima Američanoma in smo udarli debate in reče možakar, da mu je full fascinatno, da MLADI tok potujejo, da same mlade srečujeta.
“… People are rivers, always ready to move from one state of being into another. It is not fair, to treat people as if they are finished beings. Everyone is always becoming and unbecoming.” (Kathleen Winter: Annabel.)
“Point of view is everything.“ (Kathleen Winter: Annabel.)
LIVE. LEARN.TRAVEL. LOVE.
#14
Posted 20 July 2010 - 12:15 PM
#15
Posted 20 July 2010 - 02:00 PM
Na Sri Lanki je fant zbolel, dobil Vrocico Dengo in je mogu it v bolnico, js pa z njim. Bolnica je bla razdeljena na javni in privatni del, midva sma bla v privatnem, svoja soba, dve postli in kopalnica (v kopalnici scurki, itak, ampak nic hudega, to je tam itak normalno). In pride prvi vecer sestra, mlada ful, mu pomerit vrocino in vzet kri itd. in ji je blo ful nerodno, sploh si naju ni upala pogledat. Drug dan ob petih zjutraj 2 sestri za isto nalogo, isti vecer 4 in naslednje jutro 5!!! Sma bla edina belca in turista v bolnici in so naju, oziroma predvsem njega no, hodle ful gledat. Ko so mele popoldan smeno, so se obvezno oglasile v sobi, npo, zdaj pa grem, dijo, se vidimo jutri.
Ena od teh sester je bla pa malo starejsa, mal mocnejsa, pa ful je skilila. In prvic, ko mu je jemala kri, mu je prav razmesarla pol roke, ker ni nasla zile, in je zamenjala tri sveze igle, preden je lahko opravila svoje, fant pa tolk da ni joku zravn. Mine par dni, ko so jemale kri druge punce, pol pa eno jutro ob petih pride ena nova, pa proba vzet kri, ne najde zile - proba se enkrat, pret ne gre. Gre ven iz sobe in pride cez pet minut nazaj z mesarko, pa se fant na ves glas zadere "NEEEEEEEEEEE", jaz pa na ves glas v smeh. Sam se je pol ful potrudla in lepo vzela kri.
Cez dan, ko je bil fant v bolnici, sem js hodla okrog po tistem mestu, mal sight seeing, mal po trgovinah, pa kupovat zanj jogurte pa vodo pa tk, in en dan nekdo sred Galle-a krici za mano Vesnaaaaaaa, in js v soku, WTF, kdo me zaj tu pozna? Se obrnem in prileti za mano ene 65 let star lastnik ambulante, kjer sma bla s fantom preden so ga poslali v bolnico, in me sprasuje, kk je fant, ce je ziher Dengo, in bla bla bla... ful sem bla presenecena, da si je moje ime zapomnil, in da ga je dejansko zanimalo, kako in kaj..
Naslednji dan pa se vecje presenecenje. Kar naenkrat se v bolnici odprejo vrata v najino sobo in noter pride Sunny, bratranc od zenske, pri familiji od katere sma mela najet apartma v drugem kraju preden sma sla v bolnico, pa smo se vidli samo enkrat prej, ko naju je od avtobusne postaje peljal do njih. In pride na obisk, kako sma, ce je fant ze kaj boljse, bla bla, da mu je bratranka povedla, da sma tu... Midva sma bla cist, vau, brez besed. In pol se rece, da je v spodnjem stuku njegova hcerka, ki je pravkart rodila in ce hocem prit pogledat otroka. In js grem vsa presrana za njim, mater, ljudje ki jih nikol nism vidla, kaj naj recem, kk se naj obnasam? In pridema v sobo, pa me vsi gledajo s tistimi velikimi ocmi, na postli pa taka mrezasta stvar, ko ena una fancy posoda, ki jo v restavraciji natakar odkrije, da ti pokaze katera jed je spodaj na krozniku, in tam spodaj otrok. Jo Sunny odkrije, js pa ne vem, kaj naj, otrok ma na celu rdeco piko, zato, da se kao gleda tam noter, in ne otroka, zato tut ne smes rect da je lep al karkoli... pol sm pa sam kimala in rekla cestitke.. V glavnem, ful zanimivo in nikjer drugje nism srecala tk prijaznih in gostoljubnih ljudi.
Aha, pa se kar se tice hrane. Prvi vecer v bolnici sm bla js ful lacna, fant sicer ful ni mel apetita ampak se je silil. In vprasama, ce majo kaj za jest pa uni, da ne. Kk ne? In recema, ce lahk dobima karkol, vseeno, neki pac, in sestra neki cudno gleda, pa gre in pride nazaj z enim tipom, ki vprasa, kaj bi rada jedla, da se bo peljal v restavracijo za naju iskat. Sma rekla riz in nekaj, pa dobila vsak ful veliko porcijo mal kasnej v sobo. Sma mislila, ok, mogoce je bla kuhinja ze zaprta zvecer, pol pa zjutraj klice sestra v sobo, pa rece, ce bi midva ze narocla zajtrk, recem js, lahko, in me poklice mal kasnej zenska iz tiste restavracije, in me vprasa, kaj bi rada, narocim zase neka jajcka in sadje, za fanta nic, je rekel, da bo jedel sam kruh, in spet pripelje cez kake pol ure tist tip to v sobo. In pol tk vsak dan, 3x na dan, kar sma hotla jest. En dan pa hodim js po mestu in berem Lonelyja, kjer pise, da je najboljsi razgled na mesto iz enega hriba, kjer je tut ena ful dobra restavracija in da se splaca it gor. Hodim js na tist hrib eno uro, pridem gor, razgled res nor, in si recem, evo, bom tu jedla, ce sem ze prilezla gor in grem na teraso restavracije, kjer vidim, da je to ista restavracija, iz katere midva dobivama hrano! Totalno fancy lokal, kao najboljsi v mestu! Dobim meni, in sm si lahk narocla samo kokakolo in en kurcev curry, brez riza, ker je blo tk svinsko drago! Fant je bil do takrat ze ful boljsi in ko sm mu pol zvecer povedla, od kod midva dobivama hrano, sma si pol naslednji dan za kosilo narocla malo bolj posteno, jaz curry in leco in riz, in on en curry, na koncu so nama pa prinesli na treh pladnjih v sobo vsakemu po 5 skled, ker grejo zravn curryjev se neke omake, tk da nama je blo prav nerodno. Sma se nazrla, mene je mal skrbelo, kako bo to na koncu, ker fantu je sla vsa hrana v bolnisniski racun, ki ga placa zavarovalnica, js bi mogla pa svoje placat, ampak na koncu je na racunu pisalo samo: hrana - tolikointoliko rupij, tako da je blo vse zastojn.
Aja, pa se to: drug dan po tem, ko je bil fant sprejet v bolnico, grem js zjutraj v en "telefonski servis", kr cez cesto, kjer so ti fantje preko skajpa klicali kamor si hotel, pa je blo ceneje kot iz mobitela. Poklicem Coriss in razlagam vse, kaj je blo in jada jada in kar naenkrat rece un tip po telefonu: Vesna, a si ti? In js spet WTF? Kdo je zdaj to? In se je izkazalo, da je en frend delal prek studenta na corissu in sm valda glih nanj naletela, kar je blo super, ker je pol ful veliko zrihtal, da nism rabla nonstop klicat dol.
Ok, zdaj bom pa koncala, po mojem vse to sploh ni tk zabavno za enega, ki bere, kot pa zame, ki sm to dozivela.
#16
Posted 20 July 2010 - 04:06 PM
#17
Posted 20 July 2010 - 06:52 PM
Ko bi le vedela (a najbrž kje na metroju, čeprav mi ni in ni jasno, ker sem res
pazila ... tak da sem že začela sumiti na sopotnika, ROFL) ... za večno me bo preganjalo to vprašanje. x(
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">The last day you have on earth, the person you became </span></strong></span></span></p>
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">will meet the person you could have become.”<br>
- </span></strong><span style="font-size:12px;">Anonymous</span></span></span></p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
#18
Posted 21 July 2010 - 02:12 PM
Jst sm se pa glih spomnla še parih zgodbic: ena je recimo, k so uni arabci vsi za mano čekiral, k sm bla v Tuniziji; sej ne da bi bla neki ful huda, ampk blond pa to in sm se počutila kot neka slavna oseba - povsod so me gledal pa me ogovarjal, na ulicah zvižgali za mano, na tržnicah mi ponujali zastonj zadeve.. Čist so zmešani na blonde! Aja pa en receptor v hotelu me je ful pecal, kamorkol sm se obrnila mi je bil za ritjo pa mi sledil pa mi mežikal pa vse.. sej je bil prov simpatičen po svoje No pol je pa en dan šel kar z mano v dvigalo, pa me fehtal za cifro, pa če greva kam skupi zvečer pa vse, na konc mi je hotu še lupčka dat pa sm se izognila in je bil revež čist potrt potlej..
Svašta u glavnem
Spomnim se ko smo šli enkrat s šolo v prekmurje in smo s sošolko kar ene v lokalu vprašale neki, ampk čist po domače z dolenjskim narečjem in oni nama: sorry, we don't understand you, do you speak english? Ampk prov resno oni to, dejansko so misl, da govorimo kr v nekem jeziku, sva se sam spogledale in očitno skapirale kaj hočva, pa sva se naredile da sva švedinje al neki... oni pa čist navdušeni
Pa še ena ful smešna izkušnja; k sm še s starši hodila na morje smo vedno spali v hotelu.. In jaz se enkrat ravno vračam v hotel, ful me je na wc mudilo in mi smo bli v sobi recimo da 237 in jst sm sfalila sobo, sm kr vstopila v sobo 137, en štuk nižje (začuda so mel kar odklenjeno, oni pa na balkonu..). No in jst uletim not, pa kar nč ne skopčam, ker so itak sobe vse več ali manj iste - in letim direktno na wc - malo mi je bilo čudno ker so bili eni prvič videni sandali v kopalnici, pa sem si mislila, da je šla mami mal v nabavo - ne da bi mi blo karkol sumljivo
No in najbolj smešna situacija je bla, ko jst stopm lepo vn iz kopalnice in srečam kar enga tipa.. njemu nč jasno, me je gledal ko tele v nova vrata Jst pa sam "ajm sori" s svojo polomljeno angleščino, ker sem bla še v osnovni šoli.. pa šibam vn. Vem še, da sm se ful bala, da ne bo za mano laufal in sm tko dirkala gor, od vsega tistga adrenalina sem res fuuuul hitro laufala
#19
Posted 21 July 2010 - 02:43 PM
ker je oni tip tok smrčal
Jaz bi ga umorila, majkemi.
S prijateljico sva se prvo noč v Berlinu vračali domov, in že podnevi sva se malo lovili, no ponoči je bilo še hujš. Ura ene 11, polnoč in sva valda zalutali. To sva bivali v najbogatejšem predelu Berlina, same vile z bazeni, hudi avti,... No, in končno naletiva na eno živo dušo, v najnovejšem BMW-ju, gospod v kravati ždi notr, avto prižgan. Jaz, ki znam nemško, se približam in mu nekako pomignem, da bi ga neki vprašala. In ga lepo vprašam (me je slišal, čeprav šipe pa ni dal dol), model me gleda k tele v nova vrata pa se neki gunca naprej pa nazaj. In spet vprašam lepo in nič. No, na koncu si ga je drkal, za naju je pa pomoje mislu da sva kurbi. Men je bilo tok bed, resno.
#20
Posted 22 July 2010 - 12:11 PM
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users