2103 replies to this topic

[Fiona]

Izabela, lepo si napisala in se v bistvu strinjam s tabo. Meni je žal, da zaenkrat mesa še ne dobivam lokalno, predvsem zato, ker se še nisem dovolj angažirala v tej smeri. Bio mlečni izdelki iz hoferja (sir), kefir so mi dovolj, edino jogurti so pa problem. Tu bo treba še najti alternativo (ker jih pojeva ogromno, vsak dan so na meniju).

Piščanci so vedno problem, se je pa sedaj očetov prijatelj lotil ekološkega kmetijstva in bo poleg prašičev začel še s purani.

Pri fantu doma imajo pa zajce.

 

Kakorkoli, meni je kar malo neprijetno o tem pisat v to temo, imam občutek da ni primerno, ne vem....Če katero moti lahko izbrišem.

[Kinky]

Trgovinsko, netrgovinsko, ekološko, neekološko, še vedno mora žival umreti, ker je pač to del vaše prehrambene izbire, četudi bi lahko živele lepo in zdravo tudi brez karšnih koli živalskih beljakovin. 

[Anouk]

O tem, meso katerih zivali jeste in kje ga dobite, se pogovarjajte v drugi temi (npr. tej), prosim.  

[Immortelle]

No, midve prijateljici ne bova, ker ti "ne sprejemaš" takšnih in drugačnih ljudi. 

 

Od kje ti to?   Mislim, da me ne poznaš osebno, da bi to lahko vedela, kaj sprejemam in kaj ne. 

Moje osebno mnenje in celotna filozofija glede ljudi se presneto razlikuje od tega, kar je mogoče razbrati iz mojih postov na forumu. Na forumu je potrebno v nekaj stavkih podati svoje mnenje in ja, včasih izgledam mogoče nepotrpežljiva do ljudi in kot da jih ne sprejemam. Ne bom se zdaj poglabljala v vse skupaj, ker bi lahko napisala nekaj strani dolg post. Ampak tudi moj pogled na svet ni tako črno-bel, kot si morda misliš. Svoje pisanje pač prilagajam na nivo, ki bo vsem, ki so tukaj gor, nekako razumljiv. 

 

Je pa zanimivo, ko praviš, da sprejemaš ljudi takšne, kot so, v isti sapi pa nakazuješ, da ti ne sprejemaš ljudi kot sem jaz. 

 

Aja, pa čebele se niso vrnile k lastniku zato, ker bi ga imele rade. Četudi nekdo čebele proda, se bodo le-te vedno, ko je to mogoče, vrnile v svoj stari panj. Čebele si namreč zapomnijo okolico, v kateri so živele (to je lahko precej obsežen teritorij) in na podlagi tega najdejo pot domov. 

 

Me pa veseli, da bi si bila pripravljena sama ubiti tisto, kar bi pojedla. Malo je takšnih. 

[Anouk]

Me pa veseli, da bi si bila pripravljena sama ubiti tisto, kar bi pojedla. Malo je takšnih. 

 

Mene pa to nic ne tolazi, se manj pa veseli. Eno je to, da ubijes so-bitje iz samoobrambe, drugo pa nacrten uboj/umor/kakorkoli se to ze klasificira. In me srh spreleti ze ob sami misli na to, takoj zatem pa zalost, ker moras bit res precej otopel, da ti je lahko ob temu ravno toliko mar, kot ce bi si sel na vrt po solato. 

[Immortelle]

 

Mene pa to nic ne tolazi, se manj pa veseli. Eno je to, da ubijes so-bitje iz samoobrambe, drugo pa nacrten uboj/umor/kakorkoli se to ze klasificira. In me srh spreleti ze ob sami misli na to, takoj zatem pa zalost, ker moras bit res precej otopel, da ti je lahko ob temu ravno toliko mar, kot ce bi si sel na vrt po solato. 

 

Mišljeno je bilo sarkastično.  

Sicer se podpišem pod to, kar si napisala. 

 

Mene prav razžalosti, ko vidim kakšne mlajše ljudi (predvsem punce), ki jih niti malo ne gane, da je za njihov zrezek moralo umreti čuteče, nedolžno bitje. Čeprav se marsikdo rad tolaži s tem, da izbira boljše meso krav, ki so tudi na pašniku in kokoši, ki se sprehajajo po dvorišču, je konec koncu ta izbira precej sebična, saj temelji na tem, da:

- bolj kvalitetno meso = bolj zdravo in s tem se tudi jaz bolj zdravo in kvalitetno prehranjujem

- moj ego je zadovoljen, ker kljub temu, da jem meso, delam "nekaj dobrega". Živali, ki jih jem, so imele boljše življenje preden so jih umorili in sem zato boljši človek, kot tisti, ki kupujejo meso masovno rejenih živali. 

 

Pa ne ciljam zdaj ravno na Izabelo, ampak poznam precej takšnih ljudi, ki bodo našli 1001 razlog, da bodo opravičili dejstvo, zakaj kljub temu, da je na voljo toliko alternativ, vseeno mirno jedo trupla mučenih živali. 

 

Sicer pa vem, da nekateri nikoli ne bomo istega mnenja in včasih se mi zdi, kot da nekatere prepričujem v to, da je Zemlja okrogla, medtem, ko še vedno trmasto vztrajajo pri stari in splošno veljavni miselnosti, da je ploščata. 

[Fluffy The Stud Eater]

Zajca kupujem pri kmetu, ki jih redi doma, jih ima ful rad, in potem gremo z malim, ki gre zajčke pobožat, potem dobimo pa še enega ali dva za v skrinjo.

 

Meni je to kontradiktorno. Ne moreš imet rad živali, katero daješ naprej za zakol oz. jo poješ.

[Immortelle]

 

Meni je to kontradiktorno. Ne moreš imet rad živali, katero daješ naprej za zakol oz. jo poješ.

 

Tako je. 

Poleg tega pa s tem ustvarjaš povsem novo generacijo ljudi, ki na določene živali gledajo kot na predmete. Ene se je, druge se ima pa rado.

 

Pa še to: iz lastnih izkušenj in tudi iz izkušenj ljudi, s katerimi sem govorila, lahko povem, da je nekaj najhujšega, ko si otrok in zaupaš staršem, in verjameš, da imajo v sebi močan občutek za to, kaj je prav in kaj ne. Potem pa te starši peljejo zraven na koline ali pa pred tabo odsekajo glavo kokoški. In to te tako pretrese in presune... Nekdo, ki ga občuduješ, mu zaupaš in verjameš, gre in takole stoji zraven, ter mirno gleda ali celo sodeluje, ko nekemu drugemu bitju, ki te ni ogrožalo ali pa je bilo celo tvoj prijatelj, ravnodušno vzamejo življenje. Potem pa se starši čudijo, ko se odnos otrok do njih spremeni. Otroci mogoče ne znajo povedati ali razložiti, kaj občutijo v tistem trenutku. Jih pa to spremeni za vedno. In s tem tudi odnos do staršev. Ker mi se ne rodimo z občutkom, da moramo zaklati žival, da bomo preživeli.

 

Daj lačnemu otroku na izbiro živega zajčka in jabolko... kaj bo izbral? Daj lačnemu otroku živo kokoško in nož. Jo bo ubil? Ne. Niti pomislil ne bo na to...

To so priučene stvari. Pozablja se, da je večina prebivalstva te zemlje veganskega oz. vsaj vegetarijanskega. Sem štejem tudi "manj razviti" svet, kjer se celotne skupnosti prehranjujejo zgolj z rastlinsko prehrano. Samo mi smo tako zelo razvajeni, da mislimo, da moramo jesti meso... ker se pač to počne.. iz navade. Kot se dnevno bulji v tv, prižiga cigareto, oblači po modi, itd.. To so vse priučeni vzorci, ki nimajo NIČ s preživetjem in srečnim, zdravim življenjem. Samo toliko.. v razmislek.

[Sinnaia]

Kar se tiče živali, ki se pasejo na prostem in se vam s zakolom in konzumacijo le-teh ne zdi nič narobe; ali bi bile ve zadovoljne, če bi nekdo vas (ali pa npr. vašega otroka, za tiste, ki jih imate) celo življenje redil samo z namenom, da vas potem ob priliki zakolje in poje? Bi se vam zdelo, da je vaše življenje bistveno boljše, ker imate za razliko od večine privilegij zunanjega prostora, kljub temu, da je vaš en in edini namen tega, da boste nekomu hrana, ko se mu to zahoče? Zelo, zelo dvomim. Mislim, da si nihče ne bi želel takšnega življenja, ne zase, ne za svoje ljubljene.

 

Človek si je pač začel jemati pravico do vsega. In ob vsesplošnem argumentu človeške razvitosti in premoči na svetu in s tem prevlado in upravičenostjo, da se dela z živalmi, tako kot se.... predvidevam, da če se npr. enkrat zgodi, da naš planet zavzamejo nezemljani, potem glede na to, da bi oni prevladali (in jedli) nas, ne bi noben človek temu smel oporekati, saj razvitost očitno avtomatsko daje prevlado nad vsemi živimi bitji.

 

Lahko je biti pameten, dokler si sam na prestolu.

[Nincha]

Jaz vseeno vidim razliko v tem, npr. če bi jaz mela na izbiro, da živim 25 let tako, kot sem živela sedaj, ali pa 50 let v enem slumu, kjer ne vidim sonca, jem enkrat na teden, imam vse možne bolezni in gledam dnevno umirati svoje bližnje - vzamem krajše življenje anytime. Umremo itak vsi, ma pa neko vrednost, kako živiš, preden umreš. Ne mislim samo glede živali, tudi glede ljudi.

[Anouk]

Itak, ampak ne govorimo o izbiri med tema dvema opcijama, ker obe moznosti vkljucujeta spravljanje zivali na ta svet, da bodo pac nekoc koncale, kot bodo.

 

Kaj bi vsak posameznik izbral, ce bi se lahko odlocal o tem, ali bi raje ne obstajal ali obstajal zgolj z namenom biti 'darovalec' okoncin in organov, je pa spet druga debata (v tem primeru, vsak po mojem mnenju, nekoliko postranskega pomena, ker tega pac ne mores zivali razlozit in na to dobit odgovora). Dejstvo pa obstaja, da nam tega ni treba poceti, da bi preziveli (in niti ne le zivotarili). 

Edit: Sele zdaj vidim, da je slicno napisala ze Sinnaia, moj post je bil namenjen kot replika Ninchi. 

[Fiona]

Sem čakala komentar ko bo ena primerjala otroka z živaljo.

zame pač otroci in živali niso isto.

Verjamem pa, da kar za nekaj oseb tu so.

[Anouk]

Fiona, cisto bv je razpravljat o takih stvareh z nekom, ki mnenje spreminja, kot se veter obraca. Pac tebi je mar za familijo in tvojo Minnie in cao - ko bos pa imela kaksno pametno utemeljitev, zakaj je temu tako, pa le napisi. Do takrat pa skoda energije.

 

Danes sem blazno grumpy in uvajam "do no harm but take no bull" mode. 

[Immortelle]

Sem čakala komentar ko bo ena primerjala otroka z živaljo.

zame pač otroci in živali niso isto.

Verjamem pa, da kar za nekaj oseb tu so.

 

Tudi živali imajo matere (in očete), torej so tudi same v nekem trenutku otroci. 

 

Ker smo pač mi tako ozkogledni in vidimo sebe kot neko superiorno nadvrsto, ne prepoznamo tega, da občuti mati krava isto ljubezen do svojega otroka, kot človeška mati. Ampak če bi si nekateri to priznali, bi pač morali nehati udobno živeti, saj bi jih mučil občutek krivde. Je pa ja lažje pojesti sočen zrezek in se slepiti s tem, da so to le živali, brez razuma in čustev. 

 

 

Včasih ne bi škodilo, če bi se sami postavili v vlogo teh živali in si vsaj malo poskušali predstavljati grozo, ki jo doživljajo. 

Vsa bitja si zaslužijo biti srečna in svobodna. 

[Fiona]

Nimam utemeljitve. Sem pač brezčutna do ljudi in živali, s katerimi nimam povezave. End of story. Upam da je to dovoljšna utemeljitev. Zdaj se pa umikam iz te debate, da se ne bo spet kak ogenj zakuril.

[Neytiri]

Ena je prej nekaj pisala v zvezi s tem, da je kontradiktorno imeti eno žival rad, potem pa jo dati v zakol. Ja, saj je, ampak še vseeno bolje to kot pa jo prej zaničevati ali kaj takega...

Moj ata ima zajce, kokoši, včasih je imel še dve kozi in sem zajce vedno rada božala, hranila itd., tudi gledala, ko jih je klal, pa sem jih potem vseeno jedla. Npr. moja pokojna mama pa teh zajcev potem menda ni ali pa jih je težko jedla. Meni se s tem ne zdi nič narobe, da sem se pred smrtjo z njimi rada ukvarjala..

 

Pa ko se je immortelle zdelo ful grozno vse, ko je bila na tisti kmetiji. Npr. primer za kokoši. Tudi, če jim daš na prvi pogled čudovit travnik, kar precej velik glede na št. kokoši, bo slej kot prej ves razkopan, precej brez trave in na pogled ves bogi. To kure vse razkopljejo pač. Pa to ne pomeni, da so sedaj v grozni ogradi. Pri kravah in prašičih tudi, ko si jih videla v lastnih iztrebkih. Ponavadi jim ene dvakrat dnevno menjajo steljo, kar se mi zdi čisto ok (je pa res, da pač bi bilo fuuul boljše, da so zunaj) in vmes se pač pokakajo in polulajo in je lahko že ful zanemarjeno videti, čeprav ni. Muhe pa logično, da so. Recimo to se hitro pri moji želvi vidi, ker bi lahko zjutraj en na pogled rekel, da lepo skrbim zanjo, potem pa pridem domov in se je pokakala napol v vodo, napol po posodi pa malo po sekancih, hrana je kaj preobrnjena itd., pa izgleda kot, da jo mučim. Pač na hitro se lahko vse spreobrne..

 

Meni je to smotano, ker ponavadi teličke takoj odstavijo od mami, tako da niti kolostruma ne dobivajo. Zakaj, mi ni jasno, pa sem v stiku z eno kmetijo dokaj redno.

[Immortelle]

Moj ata ima zajce, kokoši, včasih je imel še dve kozi in sem zajce vedno rada božala, hranila itd., tudi gledala, ko jih je klal, pa sem jih potem vseeno jedla.

 

Pa ni en delček tebe, med tem, ko si gledala, kako kolje tvoje prijatelje, umrl?

Jedla pa si verjetno zato, ker so ti pač starši rekli, da jej. Ker s tem naj ne bi bilo nič narobe. In mi, ko smo otroci, slepo zaupamo svojim staršem, da imajo v sebi močan moralni kompas, da nas bodo zaščitili in da nam bodo vedno želeli najboljše. Zato niti ne podvomimo v to, da bi bilo kaj narobe s tem, da se žival, ki smo jo malo prej imeli skorajda za ljubljenčka, ubije in poje. Govorim iz lastnih izkušenj. S to razliko, da sem jaz že od malega imela občutek, da ni prav, da se živali vzredi samo zato, da jih nekega dne zakoljemo in pojemo. Mene npr. niso mogli prepričati, da bi jedla meso zajčka, s katerim sem se zjutraj še igrala, popoldne, ko sem prišla iz šole, je bil pa za kosilo, kuhan v obari. Meni je bilo to grozno in sprevrženo že takrat, ko sem bila stara 5, 6 let. 

[Zoey]

Imam še eno oz. 2 vprašanji

 

Prej ste se pogovarjale o sprejemanju ljudi...

Vse, ki ste veganke / vegetarijanke in ste v zvezi... So vaši fantje tudi veg...? Kaj če ne bi bili? Jih ne bi mele rade?

 

In glede živali... Govorile ste, da živali čutijo...

Ni važno ali domače, ali divje...

Kaj pa potem mesojedne živali, ki se prehranjujejo z drugimi živalmi? Kako na to gledate?

[Immortelle]

Pa ko se je immortelle zdelo ful grozno vse, ko je bila na tisti kmetiji. Npr. primer za kokoši. Tudi, če jim daš na prvi pogled čudovit travnik, kar precej velik glede na št. kokoši, bo slej kot prej ves razkopan, precej brez trave in na pogled ves bogi. To kure vse razkopljejo pač. Pa to ne pomeni, da so sedaj v grozni ogradi. Pri kravah in prašičih tudi, ko si jih videla v lastnih iztrebkih. Ponavadi jim ene dvakrat dnevno menjajo steljo, kar se mi zdi čisto ok (je pa res, da pač bi bilo fuuul boljše, da so zunaj) in vmes se pač pokakajo in polulajo in je lahko že ful zanemarjeno videti, čeprav ni. Muhe pa logično, da so. Recimo to se hitro pri moji želvi vidi, ker bi lahko zjutraj en na pogled rekel, da lepo skrbim zanjo, potem pa pridem domov in se je pokakala napol v vodo, napol po posodi pa malo po sekancih, hrana je kaj preobrnjena itd., pa izgleda kot, da jo mučim. Pač na hitro se lahko vse spreobrne..

 

Vem, kaj hočeš povedati. Sem videla že kar nekaj kmetij, ampak na tisti je bilo res obupno. Ni bilo videti, da bi živalim v zadnjih nekaj dneh počistili hlev. 

[Immortelle]

Imam še eno oz. 2 vprašanji

 

Prej ste se pogovarjale o sprejemanju ljudi...

Vse, ki ste veganke / vegetarijanke in ste v zvezi... So vaši fantje tudi veg...? Kaj če ne bi bili? Jih ne bi mele rade?

 

In glede živali... Govorile ste, da živali čutijo...

Ni važno ali domače, ali divje...

Kaj pa potem mesojedne živali, ki se prehranjujejo z drugimi živalmi? Kako na to gledate?

 

Ja, moj fant in jaz sva oba vegana, prej sva bila oba 10 let vegetarijanca, še preden sva se spoznala.

Če bi se nenadoma odločil, da ne želi več biti vegan, bi mi moral presneto dobro utemeljiti, zakaj. Jaz mu npr. ne bi dovolila, da v hišo prinese meso. Če bi ga na vsak način hotel, bi ga moral jesti kje drugje. Jaz mu ga ne bi pripravljala. 

 

Mesojede živali ne gojijo načrtno drugih živali in jih ne izkoriščajo, ne mučijo. Hrano si ulovijo brez vsakih pripomočkov in le toliko, kolikor trenutno potrebujejo, da se nahranijo. Ulovljeno žival raztrgajo z lastnimi kremplji in zobmi/kljunom in jo pojedo s kostmi, kožo, perjem vred. Imajo encime, ki vse to prebavijo. Mesa ne kuhajo, ne pečejo, ne uporabijo olja in tone začimb, ki bi jim izboljšale okus mesa, saj je njim sveže, surovo meso nadvse okusno. Nam pač ni. In že to bi lahko bil jasen pokazatelj, da meso ni za nas. Koliko ljudi poznaš, ki bi z užitkom jedli surovo, neobdelano meso, brez vsakih dodatkov, še vroče in sveže, prepojeno s krvjo?